Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
letnik 2014, številka 7
uvodnik
Simon Brezovar
članki
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
mnenja
Jernej Sluga
korenine
Mojca Kržan
kolofon
letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014
Možganska kap je pogosta nevrološka možgansko žilna bolezen (MŽB), ki predstavlja življenje ogrožujoče stanje. Povzroči lahko trajno nevrološko prizadetost in je glavni vzrok za invalidnost pri odraslih v razvitem svetu.
Možgansko kap lahko glede na vrsto razdelimo na primarno možgansko krvavitev, kamor spadata subarahnoidna (SAK) in znotajmožganska (ZMK) krvavitev ter ishemično možgansko kap (IMK), katere vzroki so lahko zelo raznoliki (ateroskleroza, embolija v osrednje živčevje zaradi srčnih vzrokov, boleznih malih žil, kriptogeno, drugi redkejši vzroki).
Na področju preprečevanja pojava možgansko žilnih bolezni je pomembna primarna preventiva, ki zajema redne kontrole in urejenost krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola, opustitev kajenja, redno telesno dejavnost in ustrezno prehrano. Pomembna je ustrezna obravnava bolnikov z ostalimi pridruženimi dejavniki tveganja za MŽB, kot so motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija), karotidna bolezen, hladne možganske anevrizme itd., saj lahko z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem preprečimo nastanek možganske kapi.
»Čas so možgani« je koncept razmišljanja, ki zdravljenje akutne možganske kapi umešča med urgentna stanja, kjer je potrebno takojšnje ukrepanje. V tej kaskadi dogodkov je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov s strani bolnikov in svojcev, hitro ukrepanje na primarnem in sekundarnem nivoju z ustreznim zgodnjim zdravljenjem, kasnejša ustrezna sekundarna preventiva ter rehabiltacija.
V zadnjih letih na področju akutnega zdravljena MŽB potekajo števile študije, ki prinašajo novosti v zdravljenju in staro prepričanje, da se kapi ne da zdraviti, potiskajo v pozabo. Zgodnje zdravljenje IMK z intravensko trombolizo, mehanično revaskularizacijo, ustrezno zdravljenje karotidne bolezni, možganskih anevrizem, arteriovenskih malformacij, zdravljenje bolnikov v enotah za možgansko kap in enotah intenzivne nevrološke nege so v zadnjih letih spodbudno zmanjšale smrtnost in invalidnost zaradi MŽB.
Z opisanimi metodami preprečevanja, hitre prepoznave in ustreznega zdravljenja možganske kapi želimo možgane ohraniti »v omrežju!«
Nina Ozimic, dr.med, specilizantka nevrologije,
SB »Franca Derganca« Šempeter pri Novi Gorici